Najboljši film po izboru občinstva na 5. IMFF Ljubljana, april 2011.

Filmska glasba skupine Siddharta

Sfinga se konča z najbolj spektakularnim, če ne že kar najbolj hipnotičnim prizorom v zgodovini slovenskega filma…

Ojdip v Sfingi ne oslepi, ampak dobi še tretje oko. In Triglav ne bo nikoli več to, kar je bil.

Triglavska Sfinga

Kakor nam tekom filma postopoma razkriva kar stražar doline Vrat – Sfinga sama, je s stališča narodne zavesti, Slovencem tukaj enega najpomembnejših pečatov nasploh, vtisnil župnik Jakob Aljaž. Od oblasti je l. 1895 spretno odkupil sam vrh Triglava in točno tam postavil simbolično zavetišče. V znameniti triglavski severni steni pa se je naslednjih 40 let nato odvijala čisto posebna borba – med domačimi in nemškimi plezalci. To mednacionalno rivalstvo v težavnem obdobju slovenske zgodovine, je zaključila šele 2. svetovna vojna. Piko na i je slovenskemu ponosu takoj po njej dodal legendarni jeseniški plezalec Joža Čop. Po padcu nacizma je tudi simbolično pokazal, da je Slovenec v svoji Steni sam svoj gospodar.

Do druge polovice 20. stoletja so alpinisti preko triglavske severne stene že speljali množico smeri. Edini del, ki je ostajal neosvojen in je med njimi zbujal strahospoštovanje, je bila t.i. Sfinga, tristo metrski gladki steber tik pod robom stene. Zaradi komaj opaznih razčlemb in velikih previsov, je tudi najboljšim dolgo predstavljala nerešljivo uganko. Če na Sfingo pogledamo z levega roba Amfiteatra, prodnate krnice sredi stene, nam bo v profilu namreč pokazala svoj veličastni kamniti obraz, zato so jo poimenovali kar po starodavni znamenitosti. Sfinga se je tudi na vrhuncu železne dobe klasičnega alpinizma, sredi 60-ih let uspešno upirala prvim osvajalcem. Leta 1961 je Alešu Kunaverju in Kazimirju Drašlarju, v levem delu Sfinge uspelo preplezati prvo smer. Njen obraz pa je ostajal ne preplezan vse dokler se pod steno na isto vrv nista navezala Ante Mahkota in Peter Ščetinin. Po številnih urah naporov sta rešila skrivnost obraza in se vpisala v zgodovino, saj je smer pomenila najtežji tehnični vzpon v Sloveniji. Skoraj trideset let kasneje, sta jo povsem prosto preplezala Gregor Kresal in Miha Kajzelj. Tako smo Slovenci še enkrat dobili svojo najtežjo gorsko smer, tokrat preplezano brez tehničnih pripomočkov.

Vizualno spektakularen in s simboliko poln prikaz dveh zgodovinskih podvigov pri nas.  Epsko in emocionalno!

Po ogledu sledi predstavitev projekta in pogovor s producenti filma.

Možen bo tudi nakup spominske majice in knjige Anteja Mahkote: Sfinga.

Vstop prost – prostovoljni prispevki pa bodo dobrodošli!