Že dobrih 20 let PD Podnanos v sredini avgusta organizira sedaj že tradicionalni izlet v tujino. Letos smo se v soboto 17. in nedeljo 18. avgusta odpeljali na Hrvaško, natančneje v osrčje prostranih gozdov Gorskega Kotarja, v naravni rezervat Bele in Samarske stene, v nedeljo pa še v narodni park Severni Velebit.
V soboto zjutraj se nas je 23 pohodnikov z avtobusom odpeljalo mimo Mrkopalja na izhodišče, kjer smo sredi temnih gozdov imeli pravi gozdarski zajtrk iz avtobusa. Razdelili smo se v dve skupini, ena skupina se je povzpela na vrh Samarskih sten, druga pa je odkrivala lepote krožne poti po južni skupini Samarskih sten. V naravnem rezervatu se je narava v pravem smislu besede poigrala, ustvarjajoč neverjetne in fantastične oblike skal, ki v mnogo čemu prekašajo dela človeških rok. Na številnih mestih v Samarskih stenah štrlijo ostre in navpične oblike, včasih po 50 in več metrov v višino. Zgodaj popoldne smo se zopet srečali pri avtobusu in sledila pa je vožnja proti Severnemu Velebitu, in planinski koči Mrkvište, kjer nas je čakala večerja in nočitev. Tik preden smo se pripeljali do koče pa nam je čez cesto skočil čisto pravi medved. V koči so nam odlično večerjo pripravili planinci iz HPD Senj-Zavižan. V nedeljo je sledila krajša vožnja do Planinske koče Alan, kjer smo se na 16 kilometru priključili znameniti Primužičevi stezi, ki nas je vodila vse do planinske koče na Zavižanu v osrčju Severnega Velebita. Vsi pohodniki smo bili navdušeni nad stezo, ki je po vsej dolžini umetno zgrajena, in nadelana s kamenjem v širini 1,2m, ob poti pa so nas spremljali čudoviti razgledi na Kvarnerske otoke. Popoldne smo prišli do avtobusa, kjer je sledilo kosilo, tudi letos ni šlo brez tradicionalnega ješprenja. Po kosilu je sledila pot domov. Po spustu v dolino in vesti, da smo uspešno izpeljali še en izlet z dvema turama, je sledil še postanek v kampu Bunice, kjer smo si privoščili še kratko kopanje v morju, ki je dodalo pravo piko na i uspešnemu vikendu.
Domov smo se vrnili v večernih urah, veseli, da smo spoznali marsikomu še nepoznane kraje na Hrvaškem.
Na koncu bi se v imenu društva zahvalil, vsem udeležencem, predvsem za potrpežljivost in pa tudi za pomoč pri organizaciji, rad bi se zahvalil tudi predsedniku MDO Posočja in PD Križna gora, Dušanu, ki nas je povezal s planinci iz Senja, ki so nam v soboto pripravili odličen večer. Hvala vsem.
Miha Božič