Še preden smo zaključili lanski tabor smo se odločil, da bomo letošnji tabor organizirali na Jezerskem. Žal nismo dobili skupnega jezika z vso birokracijo in odpravili smo se v Kamniško Bistrico, na prostor kjer je točno pred 20. leti, ravno tako potekal tabor. Po namestitvi smo ugotovili, da kakšnih večjih sprememb v zadnjih letnih v tej dolini ni opaziti.
Vremenarji so za prvi teden avgusta napovedali nov vročinski val, kar je vzbujalo nekaj strahu, nam pa je šlo na roko to, da so bili vsi šotori pod krošnjami dreves, zraven pa je tekla reka Kamniška Bistrica, ki je v povprečju imela temperaturo med 7 in 8 stopinj Celzija, zato v celem tednu nismo imeli občutka, da v domačih krajih podirajo temperaturne rekorde.

Letošnjega tabora, že 33. po vrsti se je udeležilo 48 otrok in okrog 30 odraslih, kar je za društvo ki šteje okrog 150 članov zelo velika številka.  Po zelo uspešni izpeljavi lanskega tabora, smo se morali pri organizaciji še veliko bolj potruditi. Skupno druženje in aktivno preživljanje prostega časa je bila tudi letos glavna ideja tabora, ki povezuje mlade planince. Velika številka vseh udeležencev, ni bila problem za že zelo utečeno ekipo kuharic in kuharjev, ki so cel teden skrbeli, da nismo bili lačni. Ekipa vodnikov in ostalih pomočnikov pa je delovala tako homogeno, kot bi to delali celo leto. Otroci so bili razdeljeni v štiri starostne skupine. Največja skupina je osvajala najvišje vršace nad dolino Bistrice, Vrh Korena, Veliki Zvoh, Kamniško sedlo, manjkal ni niti najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp, Grintovec. Malo mlajši so okušali kislo mleko na Planini Konjščica, spili vse mleko na Krvavcu in pojedli vse palačinke na Kamniškem sedlu, za konec  so skočili še na Kamniški vrh. Najmlajši dve skupini pa sta namakali noge pod Slapom orglice, se vzpenjali na planino Dol, na vrhu Sv. Primoža pozvonili z zvonom želja. Vse skupine so imele v sredo skupno turo na Veliko planino, najstarejši so se povzpeli iz doline peš, ostali pa z gondolo.  Otroci so bili nad lepotami Velike planine zelo navdušeni.

Popoldanske aktivnosti so bile zelo različne, veliko poudarka je bilo na planinski šoli in izobraževanju o planinstvu. V prostih dneh je bil organiziran orientacijski tek, ogledali smo si spominski park ponesrečenim alpinistom, seveda pa smo se kar nekaj popoldanskih ur namakali v bližnji reki, manjkala ni niti tombola in človek ne jezi se z živimi figurami. Večeri so hitro minili s petjem in igrami ob tabornem ognjem, v ponedeljek je potekal krst novih udeležencev, v petek pa oddaja Tabor ima talent. In zopet je prišla sobota kar je pomenilo, da se je tabor iztekel in bo treba pospraviti vse šotore in ostalo opremo.

Po uspešnem lanskem taboru je bil letošnji začetek zelo zahteven, ampak zmogli smo, izpeljali smo ga uspešno, predvsem pa varno na vseh turah za vse udeležence. Otroci  so pridobili kar nekaj novega znanja in izkušenj za življenje. Kažejo tudi velik potencial za nadaljnje delo z njimi, kar je v veliko veselje vsem organizatorjem taborjenja tudi v prihodnje.

Za konec bi se rad zahvalil vsem staršem, ki ste nam zaupali svoje otroke. Po svojih najboljših močeh smo se potrudili ponuditi največ, kar zmoremo. Hvala tudi vsem članom društva, ki ste kakorkoli priskočili na pomoč. Hvala tudi vsem sponzorjem za pomoč.

In zopet smo na začetku, kam naslednje leto? Želje so, volja tudi. Veliko zadovoljstvo vseh daje nov zagon in energijo za nadaljnje delo. Se vidimo prihodnje leto na 34. planinskem taboru Planinskega društva Podnanos.

Vodja tabora Miha Božič